Njena moč prihaja iz njenih lepih, dolgih, svetlih las. Včasih pokloni svojemu ljubimcu majhen šop svojih las, da bi imela nad njim večjo kontrolo. Če pa se njeni lasje izgubijo ali poškodujejo, lahko popolnoma izgine ali pa izgubi vso svojo vilinsko moč in vilinsko lepoto.
Prav tako se lahko dogodi, da samodiva postane navadna ženska, nad katero dobi moški vso kontrolo, če ji izmakne njeno belo obleko, medtem ko se v zgodnjem jutru kopa v studencu.
Včasih so si jo predstavljali tudi s krili.
Bolgarska samodiva je močno povezana z gozdom. Poseduje znanje o zdravilnih rastlinah. Pravi se, da lahko tudi človek pridobi nekaj tega znanja, če jim prisluškuje, ko se zbirajo v gozdu.
Tako se v zgodbah dogodi, da mora marsikdo tvegati svoje življenje, da bi pridobil posebna »samodivska« znanja, da bi rešil ljubljeno osebo.
Sicer pa so samovile oz. samodive zelo dvojne, lahko pomagajo, zdravijo, lahko uničujejo.
Za nekatere so vidne, za druge ne, vedno pa jih lahko vidijo štirioki psi ter otroci, ki so plod samovile in človeškega moškega.
V eni izmed makedonskih zgodb kraljevič Marko ostane brez staršev, posvoji ga samovila in ga hrani s svojim mlekom. Tako človeški otrok pridobi tudi nadnaravne moči.
Samodive se pomešajo v človeški svet med spomladjo in jesenjo, prebivajo blizu rek, potokov, gora, v jamah ali v drevesih.
Če je samodiva jezna, se lahko spremeni v ptico, ki meče ogenj ter uničuje pridelke, zažiga hiše.
Plesale naj bi kar celo noč, do zore in kdor jih v gozdu najde, ga ženejo k plesu celo noč, dokler na jutro ne umre od izčrpanosti.
Omembe Samodive srečamo že v 13. stoletju. Nekateri menijo, da znajo na obstoj teh vil vplivati tudi zgodovinske svečenice iz Tracije, ki so v kultu Orfeja pele in plesale ob ognju celo noč.
Ne glede na zgodovinske vire ali individualne predstave, nam Samodiva sporoča, da v naravi ostajata dve plati, vendar ne zgolj dobro in slabo, marveč , da vse samo je.
Da previdnost nikoli ni odveč, ko se igramo z energijskim svetom zdravilnih energij, kjer je potrebno globoko spoštovanje in ustrezna distanca, in da nabiranje znanja vedno nosi trud in tudi določen del tveganja in odgovornosti.
