Veliki traven / Maj

V pomladnih in poletnih pesmih večkrat srečamo Lado. Dekleta, ki so hodila tudi na slovenskem obredno pet po vasi v času od jurjevanja pa do kresovanja, so nekoč imenovali ladarice. Lada naj bi v izvornem pomenu besede nakazovala na družico. Po vzhodnoslovanskih prepričanjih je Lada žena vrhovnega boga, ki je ustvaril moža iz hrasta, ženo iz lipe. Vdahnila sta jima življenje. Lipa, drevo boginje Lade, ima liste v obliki srca. Lada velja za zaščitnico zakona, zaljubljencev, ljubezni, lepote.
Ena izmed njenih živali je jelen.

Poznana je tudi kot „gospa rož“, „kraljica rož“.
Včasih na prsih nosi sončno znamenje.
S strani stroke je Lada, čeprav je bilo o njej veliko zapisanega, še vedno precej skrivnostno božanstvo. Obstajajo več ali manj teorije in ne tako konkretni zapisi kot npr. pri Perunu, Kresniku, Mokoši, Svarožiču in drugih.

Lado srečujemo skozi celo leto. Spomladi prihaja iz podzemlja mladenka Lada, kot obujajoča sila narave. Nato v bujnem cvetenju kot gospa rož. Poleti jo srečamo ob kresovanju, kjer je njen značilen atribut naglavni venec iz klasja, vsako jesen pa se vrne v podzemlje.
Teoretično bi torej lahko rekli, da je Lada izvorna ženska energija, družica boga stvaritelja, izvorne moške energije. Lada se nam skozi leto kaže v drugačnih oblikah, ki jih srečujemo kot posamične boginje – personificirane aspekte ene sile, ves čas.

Nekateri povezujejo besedo Lada tudi z „vlada“ in nobena teorija ni nemogoča. Lada velja za družico, je vladajoča, izvorna boginja. Ker je zaščitnica zakona in ljubezni, predstavlja torej izvorno življenjsko energijo, ki poganja svet, brez katere življenje sploh ne bi bilo mogoče.

Ladarice pa poznajo tudi v Srbiji. Slovesnost imenujejo “kraljice”, ki nosi prastari ostanek kulta boginje plodnosti, boginje ljubezni.
Obred se godi na dan Svete trojice, ki pa je v krščanstvu premičen praznik, glede na veliko noč. Običajno je to v mesecu maju.
Gre za skupino desetih mladih deklet, ena je oblečena kot kraljica, včasih je prisoten kralj. „Kraljica“ sedi na stolu, medtem ko druga dekleta plešejo in pojejo okoli nje. Tako gre kraljica od hiše do hiše in išče dekleta, ki so godna za poroko.
Tudi na poletni kresni večer so npr. v Rusiji peli Ladi v čast, preskakovali ogenj. Ob porokah se vedno obrača tudi k Ladi.

Ker so bile na našem ozemlju močno zasidrane tudi starorimske navade, velja omeniti Floro, boginjo cvetja, ki so jo častili konec aprila in vse do 3. maja. Veljala je za boginjo rodovitnosti, pomladi, mladosti. Festival „Floralije“ je simboliziral ponovno prebujenje narave. Vsi prisotni so bili bogato okrašeni s cvetjem. Šesti dan festivala se je končal z lovom, obred boginji v čast pa so ponovili še 23. maja. Grški ekvivalent je Kora (kasneje Persefona).

Lada nas vsekakor opominja na izvorno energijo v vseh nas, ki je ljubezen. Brez ljubezni in strasti ni mogoče resnično ustvarjati. Opominja nas na pomembnost zavedanja njene moči in posledic, če je v svoje žvljenje ne znamo priklicati.
Presežek ljubezni ne obstaja. Premalo ljubezni pa nam lahko povzroči marsikatere preglavice. Še posebno, če jo do sebe nimamo dovolj.
Ljubimo sebe, ljubimo bližnje. Ljubimo življenje. Tako vemo, da bodo tudi bogovi tesneje z nami.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja