Bršljan je zimzelena rastlina, razširjena po celotni Sloveniji v gozdovih, parkih in v domačem okolju.
V ljudski medicini uporabljamo zgolj liste, uživanje pa je odsvetovano. Vemo pa, da čaj iz bršljana pomaga pri dražečem kašlju in izkašljevanju.
Uporabljamo ga tudi za zdravljenje kožnih bolezni, belega toka, revmatizma, protina. Pospešuje še izločanje žolča.
Že naši daljni predniki so uporabljali bršljanov čaj za izpiranje proti glivicam in garjam, smotrnost te vrste uporabe pa potrjuje tudi moderna znanost.
Že v starem veku je bil bršljan zelo popularna rastlina pri zaščiti pred slabimi silami.
V Egiptu je veljal za atribut Ozirisa, boga plodnosti in vladarja kraljestva mrtvih, prav tako pa je spremljal Dioniza oz. Bakha.
Pri nas so bršljan obešali na hiše, da bi se obvarovali pred nevihtami, točo in ostalimi nevšečnostmi.
Če so se nekoč želeli zaščititi pred požarom, pa so bršljan simbolično zakurili v peči.
Bršljan ima pomembno vlogo v naših avtohtonih, slovenskih, staroverskih obredjih predvsem v pomladnem času.
Ko se začnejo prebujati drevesa, se spominjamo Dajbogeca, boga, »ki daje«, ki izvira iz kraškega območja. V posvečenem kamnitem krogu, razdeljenem na štiri dele, so se štiri dekleta vrtila ob petju obredne pesmi, med seboj povezana z bršljanovimi vejicami. V drugih koncih naše dežele pa poznamo odevanje v zelenje v času t.i. jurjevanja, med katerim je tudi bršljan, kot simbol vstajenja, nove potentne energije in preroda.
avtor: Irena Petrič
slika: Irena Petrič (iz koledarja 2021)