Pri nas jo poznamo kot Jago babo, Ježibabo. Jaga baba ali njej podobno bitje pa pri Južnih Slovanih srečamo tudi kot Baba Roga, kar morda nakazuje, da gre za žensko božanstvo oz. demona z rogovi.
Baba Jaga v sebi nosi veliko dvojnost, kakršen svet dejansko je in kakor so ga dojemali tudi naši predniki.
Na eni strani je lahko dobra in vse svoje skrbno varovane skrivnosti tudi deli z ljudmi, ki prihajajo s spoštljivim obnašanjem, odprtega srca, brez slabih namer in zahrbtnosti.
Če se ji človek približa nespoštljivo, z napačnimi vprašanji, pa je lahko izjemno nevarna.
Baba Jaga, ki predstavlja naravo samo, ima seveda dobre plati, a druga plat, ki je povezana z uničevanjem, pa je zgolj refleksija nekdanjega človeka na naravne nesreče in slabe letine, saj so bili nekoč ljudje odvisni zgolj od tega, kar so sami pridelali na poljih oz. ulovili. Nedvoumno je Babi Jagi dodala negativno konotacijo tudi vzpenjajoča Cerkev, ki je želela ljudi odvrniti od starih verovanj in globoke povezanosti z Mati Zemljo.
Iz samih zgodb Jago Babo poznamo kot staro žensko, ki živi v gozdu v leseni hišici na piščančjih nogah, prevaža pa se v letečem možnarju ali pinji.
Na ograji so nataknjene lobanje vseh tistih, ki jih je požrla (simbol smrti, transformacije), en kol pa pušča prazen, da z njim straši bodočo žrtev.
Rada preži na otroke, ki ne ubogajo in tako so z Jago Babo otroke tudi strašili še do nedavnega.
Popotnike, ki so ji prekrižali pot, je odpeljala v svojo hišo in jim naložila kuhinjska opravila. Če so bili dobri pomagači, obenem pa še uspešno odgovorili na njene uganke, je tudi ona postala ponižna in rada pomagala.
Hiška v kateri prebiva in se tudi premika, morda izhaja iz hišk, kakršne so v Sibiriji uporabljali še v matriarhatu. V leseno hiško, brez oken in vrat, kamor se je lahko vstopilo le skozi odprtino z loputo v tleh, so postavili oblečeno lutko, ki je ponazarjala Veliko Boginjo.
Da bi prostor zavarovali pred vdorom in živalmi, so jo postavili na štiri debla s koreninami, ki dejansko spominjajo na piščančje noge.
Malce kasneje pa so takšne hiške uporabljali tudi za spravilo žita in drugih pridelkov.
In z vsemi temi informacijami lahko potegnemo črto, da je najbolj verjetno, da Jaga Baba izvira iz prazgodovine, a morda ne pod tem imenom, kot Velika Boginja, ki je zgolj kasneje postala demon v naši mitologiji, s čemer so še vedno ohranjali delček pogleda na svet našega prednika – o dvojnosti narave, o njeni krutosti a obenem nežnosti in obilju, ki nam ga ponuja.
Predvsem pa nam Jaga Baba sporoča, da so spoštljivi odnosi ključ do konstruktivnega medsebojnega delovanja.
