Striga je vampirsko bitje, poznano od Poljske in Belorusije, pa navzdol po Balkanu vključujoč Romunijo in Albanijo.
Predstave o Strigi vključujejo mešanico ženske in sove ali mešanico ženske in netopirja.
Že stari Grki so poznali t.i. Stix , ki je v ljudskem izročilu prevzela vlogo čarovnice, ki se lahko ponoči spremeni v ptico.
Pri nas, na Slovenskem, predvsem na Krasu in v Istri, pa so prav tako »štrige«, »štrije« imenovali čarovnice.
Striga torej prihaja ponoči in se hrani z ljudmi. Z razliko od t.i. »more «, striga dejansko pije kri in povzroča fizično škodo ter ubija. Mora pa v spanju največkrat zgolj prinaša slabe sanje, nas duši. Striga velikokrat napade novorojenčke in male otroke. Sicer pa se ponoči spremeni v ptico ali netopirja in lovi tiste, ki v noči pohajkujejo naokoli. Pije njihovo kri in se hrani z njihovimi notranjimi organi. Vse to je njeno vsakodnevno opravilo, da lahko sploh živi.
Striga je plod običajnih človeških staršev, a po izročilu Striga postane tista oseba, ki se rodi z dvema setoma zob, z dvema srcema in dvema dušama. Pa tista, ki nima dlak pod pazduho ali ima zraščene obrvi.
Dogodilo pa se je tudi, v času kuge, da so ljudi, ki so se zdeli mrtvi, pokopali, nato pa se jim je uspelo rešiti iz groba. Takšnih so se ostali zelo bali in jih označili za strigo ali strigona.
Ko taka oseba umre, so potrebni posebni protokoli, da se jo pošlje v večnost in ne prihaja spet nazaj.
Ker ima dve duši, ena ostaja na Zemlji in se lahko še vedno prebudi ter nadaljuje s svojimi grozotami. Najbolj učinkovito je, da se ji odseka glavo in glavo pokoplje stran od telesa na drugo mesto ali pa se jo pokoplje z obrazom navzdol in povezne čez vrat srp.
Kakšen je povsem točen zgodovinski in simbolični razvoj strige, ne vemo . Vemo pa, da je bila daleč nazaj v čas striga veliko bolj povezana s čarovništvom, uroki in šele kasneje prevzela podobnosti t.i. »upirja«, kar kasneje prepoznamo kot vampirja. Čeprav upirja in strigo razlikujemo, pa so se njune vloge, sploh po 18. stoletju, zelo pomešale, medtem ko izvorna štriga sploh ni škodila ljudem, marveč se je zadovoljila z živalsko krvjo, ljudem pa je smrt zgolj napovedala.
Iz razvojno-psihološkega vidika imamo ljudje že vgrajen strah pred temo, ki ga v sebi nosimo instinktivno, čeprav dandanes zgolj v majhnem deležu. Sam strah teme pa ima svoj izvor v strahu pred neznanim.
Od nekdaj ljudje vendarle nismo bili na vrhu prehrambne verige, naš vid pa nam ponoči ne omogoča boljše preglednosti nad terenom. Veliko tega strahu smo nato izgubili in mnogo stopničk višje kot »super-predatorji« smo prišli zgolj v zadnjem času, ko je tehnologija zelo napredovala.
Zato je bilo od nekdaj pomembno, da se izogibamo teme, ker nevarnosti pretijo od vsepovsod.
Iz tega razloga, in pomanjkanja ne zgolj naprednih tehnologij marveč vzporedno tudi medicinskega znanja, so ljudem ponoči tako pretile nevarnosti v obliki mnogih demonov, ki pa so veljali zgolj kot opozorilo in varovanje pred nesrečo.
